60 let Olimpijine košarke
Prvo obdobje: 1946-1955Predhodniki današnje Olimpije /Svoboda, Enotnost, AŠK/
Začetniki košarke v Sloveniji in predhodniki današnjih košarkarjev Olimpije so odmerili vsem kasnejšim rodovom jasno začrtano pot: biti vedno med prvimi in prvi! Olimpija je v vsej svoji zgodovini to tudi bila!
Ljubljanski gimnazijci so odigrali že 14. oktobra 1945. leta prvo uradno tekmo in naslednje leto 1946 pričeli z igralsko potjo v FD SVOBODA. Od leta 1947 pa do 1950 so bili organizirani v FD ENOTNOST. Zlato obdobje košarkarjev je bilo od leta 1951 do 1954, saj je AŠK Olimpija vtisnila najgloblji pečat v nadaljnji zgodovini kluba. Od vsega začetka je bil izrazito študentski klub. Košarkarji so bili brez lastnega igrišča in bili so vse: igralci, trenerji, funkcionarji, prireditelji zabav, prostovoljci pri gradnji igrišča »Pod kostanji« v Tivoliju, ki je v naslednjih letih zaslovelo po vsej Sloveniji in nekdanji državi.
Drugo obdobje 1955-1975
Prvič prvaki
V tem obdobju beležimo največje klubske rezultate, tako doma kot v tujini. AŠK se je z rezultati uveljavil med moštvenimi športi in do danes zadržal vodilno kakovostno vlogo v Sloveniji. 27. januarja 1955 so košarkarji utemeljili veliko družino študentov in profesorjev ljubljanske univerze v Akademskem športnem društvu Olimpija. V tem celotnem obdobju od 1955 do 1975 pa je klub trikrat menjal svoje ime:
AŠK Olympia je bila organizirana v letih 1956 do 1960,
AŠK Olimpija se je imenovala v letih 1961 do 1966 in
KK Olimpija je naziv v letih 1967 do 1975.
Po napornih tekmah za državno prvenstvo v letih 1955 do 1957 je AŠK Olympia prvič osvojila naslov državnega prvaka v nekdanji državi. Danes moramo ta dosežek iz daljnega leta 1957 vrednotiti z velikim priznanjem, saj je postal vzor, želja in nenehen izziv igralcem, strokovnemu vodstvu in klubu, da so med prvimi in vedno prvi!
Olimpija je nato osvojila naslov državnega prvaka še v letih: 1959, 1961, 1962, 1966 in v sezoni 1969/1970, torej šestkrat!
Kot prvak države je Olimpija v tem obdobju dosegala izredne rezultate v pokalu evropskih prvakov. Najatraktivnejši Olimpijin nasprotnik je bil madridski Real leta 1962. Ta tekma, ki je bila odigrana pred največjim številom gledalcev (do danes), pomeni do takrat največji mednarodni dosežek in je tudi mejnik v evropskih tekmovanjih slovenskih klubov, ki jih je nato nanizala še veliko v letih 1998 – 2006.
To obdobje zaznamujejo tudi Olimpijine košarkarice, saj so zaigrale v finalu pokala Jugoslavije in osvojile drugo mesto. Veliko igralk in igralcev Olimpije je nastopilo v državni selekciji. Največje ime tega obdobja je vsekakor košarkar Ivo Daneu, ki je sočasno končal bogato športno pot in kot kapetan državne reprezentance osvojil v Ljubljani leta 1970 naslov svetovnega prvaka.
Tretje obdobje 1975 – 1985
Pokrovitelji košarkarjev Olimpije
Pomembni vplivi t.i. »Portoroških sklepov« so pripeljali do prvih sprememb v financiranju. Zato se je Olimpija v naslednjih letih, do danes, znova in znova poimenovala tudi z dodatnim imenom generalnega pokrovitelja:
V letih 1975 – 1978 BREST,
1979 – ISKRA OLIMPIJA,
1985 – 1996 SMELT OLIMPIJA in
1996 – 2006 UNION OLIMPIJA.
Klub je v tem času opustil vse ženske ekipe in od takrat do danes so se v klubu posvetili samo moškim selekcijam.
Četrto obdobje 1985 – 1997
Tujci v Olimpiji
To je obdobje, ki organizacijo in rezultate kluba zaznamujejo:
- angažiranje prvih tujih igralcev (do danes preko 130),
- zasnova strokovnega dela Zmaga Sagadina, poimenovana »produkcija« mladih igralcev,
- najvidnejši in do danes največji dosežek in uspeh kluba – osvojitev naslova pokalnega prvaka Evrope v sezoni1993/1994.
Leta 1996 se je Olimpija preimenovala v UNION OLIMPIJA in to ime zadržala do današnjih dni. V sezoni 1996/1997 je dosegla izreden rezultat, na turnirju četverice, t.i. »Final Four«, se je uvrstila na 3. mesto, kar je po naslovu evropskega pokalnega prvaka njen drugi največji mednarodni uspeh. Ponovno je pravilno in visoko strokovno ter organizacijsko delo kluba uresničilo slogan prvih dni: vedno med prvimi in prvi!
Peto obdobje 1998 – 2006
Olimpijini igralci v NBA
V samostojni državi je Olimpija osvojila, razen trikrat, vedno prva mesta tako v državnem kot pokalnem prvenstvu. To obdobje je igrala v ABA ligi, Evroligi in domačih prvenstvih. Izvenserijski igralci, najboljši slovenski in nekateri tuji, ki so se došolali v Olimpiji, pa so nadgradili svojo kariero z igrami v poklicni košarkarski ligi NBA. Marko Milič je bil kot prvi Slovenec izbran v moštvo Philadelphia 76ers leta 1997, v letošnji sezoni pa bo kot kapetan vodil ljubljanske igralce v Evroligi.
Za dosežke v vrhunski košarki in enakovrednem tekmovanju v Evroligi je treba sicer imeti velika finančna sredstva. O tem ni dvomov. Želimo pa pozabiti kratko, zelo neugodno, nekoliko neresno sodelovanje s skupino Modul grup, «investitorjem«, ki je narekoval (tretjerazrednega) trenerja in dvomljivega strokovnjaka za športnega direktorja. To je verjetno tudi najslabše obdobje v novejši zgodovini kluba.
V vsej 60-letni zgodovini kluba so velikim dosežkom, uspehom in zmagam sledili tudi manjši in večji krizni trenutki. Vedeti pa moramo in verjeti, da je v vrhunskem košarkarskem svetu smiselno sodelovati le, če združiš selektivnost, nadarjenost in dobro organiziranost. To zmorejo le veliki košarkarski klubi, kar je tudi bil in je košarkarski klub UNION OLIMPIJA. Toda, čeprav ima klub danes že določene elemente profesionalno dobro organiziranega kluba, nikakor ne smemo pozabiti na tiste prve uspehe ljubljanskih košarkarjev iz začetnih petdesetih let, ki so utemeljili vse današnje rezultate.
V šestdesetletni zgodovini kluba so bili doseženi izjemni rezultati, veliki dosežki, klub so vodili številni uspešni trenerji in zanj igrali izjemni domači ter tuji igralci, vodili so ga podjetni predsedniki in funkcionarji. Klub se je različno financiral vse do danes. Nedvomno pa bodo morali visokim evropskim zahtevam slediti tudi pokrovitelji.
Mik Pavlovič
KK Olimpija Ljubljana | Celovška cesta 25 | 1000 Ljubljana | t: (01) 234 88 01 | f: (01) 234 88 18 | e-mail: mail@union.olimpija.com




Ivo Daneu
Vinko Jelovac
Peter Vilfan
Jure Zdovc
Lozana 1994
Marko Milič





























